Marko M

Blog ni bog

7.05.2008

Ne, ne pričakuj, da se bom v tem pisanju obesil na blog kakega posameznika. Se bom pa obesil na blogovsko kulturo v naši podalpski in neka, tudi nedoločena, pravila. Ker tista znana dejstva kdaj in od kod začetki bloga si lahko prebereš na straneh, kjer so dejansko tudi nastali.
V naši podalpski pač vlada povečini sindrom zakasnelega efekta. In temu primerno učinka. Kar je bilo najprej opazno….…. s gsm aparati. Kdor je imel gsm (bil sem med njimi) leta 97′ pri takrat edinem ponudnik pri nas (ker drugega ni bilo) je bil povečini okarakteriziran kot “naduvan tip”. Redki so razumeli, da je to lahko službena potreba. In kar nekajkrat sem bil priča videnja nekih kao frajerjev, ki so govorili v gsm pridobljenem iz - praška. Škatle praška. Potem je po letu 2000 sledil BOOM gsm uporabnikov. In danes imajo predvsem tisti, ki so tudi leta 97′ imeli največ za povedati proti, tudi po 2 - 3 aparate. Pa ne iz praška. Potem je prišel internet, elektronske pošte…. praktično identična zgodba gsm-om se je ponovila. Sledile so klepetalnice in razni forumi….
In prišel je Blog. On. Tako enostaven, tako priročen, tako praktično vsakemu dostopen. Vse kar potrebuješ je nekaj minut časa za po in nastavitev in potem že takoj sledi tvoja retorična spretnost in seveda domišljija.  Blogam šele drugo leto, a to je dovolj, da sem opazil povečanje ponudnikov storitev bloganja a tudi izjemno naraščajoče število         uporabnikov. In do tukaj se lahko sklicujem na zapolnjevanje tržne niše po že omenjenem sindromu. Biznis je pač biznis.
Od tukaj dalje pa se začne kultura bloganja. Ki je po  mojem mnenju na zadovoljivi ravni v naši podalpski. Čeprav, počasi a sigurno,  je vedno več tistih, ki jim je od besede Kultura znana le začetnica in svojemu intelektu primerna nadgradnja.
Povsem razumem, da se ponudniki blog storitev lahko posujejo že s suhoparnim “zapisi v blogih ne odražajo mnenja uredništva ali ponudnik ne odgovarja za vsebino blogov”. Kar seveda ne zdrži. Ponudnik blog storitev je še kako odgovoren za vsebine blogov. In eno od pravil je tudi, da na svojem nosilcu ne sme dovoliti uporab žaljivk, groženj in nestrpnosti. In za preprečevanje omenjenega mora imeti ustrezen kader. Dejstvo je, da je ponudnih bloganja tudi upravljalec, celo lastnik. Enostavno povedano - ponudnik bloga je upravljalec/lastnik hiše v katero lahko vstopi kdor koli. A prav vsak mora upoštevati lastnika te hiše oz. njega pravila. In če se kdo pravil ne drži ga lastnik, po opozorilu, seveda lahko odstrani oz. izbriše. Ker ima vsakdo od nas v svoji hiši svoja pravila.
Priznam, težko razumem, da nekateri ponudniki bloganja dovoljujejo,v okviru svoje storitve, že kar zajetnemu krogu posameznikov - avtorjev blogov, da se izražajo žaljivo in nestrpno. Čeprav se ravno takšni avtorji s takšnim pisanjem najbolje opišejo. Pa naj si nadanejo takšen ali drugačen nick. Odvečna je namreč iluzija tistih žaljivih in nestrpnih, da jih njih nick lahko skrije pred realnostjo. Današnja tehnika in tehnologija pač že omogočata med ostalim tudi prevode nicka ali anonimnih, ki po nekaj klikih iz “anonimnega” postane Janez. Janez, ki živi v ulici Ob strugi 9, v tretjem nadtropju, stanovanju 2 in je svoje žaljivke in nestrpnost širil po spletu točno iz tistega PC v kotu ob oknu in ne tistega v dnevni sobi. Seveda ta janez potem nikoli več ne bo anonimen.

Pred vrati je poseben čas, ko se bo ocenjevala splošna kultura uporabnikov posameznih ponudnikov bloganja. V posameznih državah in nje mestih. In za oceno ne bodo krivi le nekateri uporabniki, temveč ponudnik oz. lastnik. Pa naj bo ta ocena pozitivna ali pa ne. In ne bo poceni.

 

Marko M

V kategoriji VSE MOJE